(Iz intervjuja v Karizmi, februar 2003)

Letos si prvič v svetovnem pokalu in morda nekaj besed o tem?
»Letos prvo leto tekmujem na tekmah svetovnega pokala. Dve leti sem tekmoval v evropskem pokalu in to je res moje prvo leto v tej konkurenci. Lansko leto sem se kar velikokrat uvrstil med prvih petnajst na tekmah evropskega pokala, kjer je konkurenca prav tako izjemno močna. Mnogi tega ne vedo, vendar je v bistvu med prvimi tridesetimi v svetovnem pokalu najmanj deset smučarjev, ki tekmujejo tudi v evropskem pokalu. Če si v evropskem pokalu blizu najboljšim, je to velik uspeh. Včasih se evropski pokal malo zanemarja.«

Si letos prvič štartal na tekmi svetovnega pokala?
»Štartal sem že lani v Kranjski Gori v veleslalomu in v slalomu v Schladmingu. Lahko rečem, da neke posebne treme na tekmah svetovnega pokala nimam. Tudi ko sem prvič štartal, sem bil precej sproščen in neobremenjen z visoko uvrstitvijo. Vse to sem sprejel kot nekaj dobrega zame, tako da me nastopanja v najmočnejši konkurenci ni strah.«

Kakšne rezultate si letos že dosegel?
»V Adelbodnu v veleslalomu sem bil 14., v Alta Badiji sem imel kar nekaj smole in sem končal na 32.mestu. Težji kot je teren, bolj mi leži. Na tistem veleslalomu se je v drugem teku z dobro štartno številko dalo priti zelo visoko. Takrat so bili tekmovalci, ki so bili po prvem teku med 25. in 30.mestom, uvrščeni na koncu nekje od 10. do 12.mesta. V slalomu sem bil skoraj na vseh tekmah blizu, seveda če sem prvi tek odsmučal do konca. Na vmesnih časih sem bil blizu za uvrstitev med prvih trideset; v Park City-ju sem odstopil po 15. vmesnem času, v Sestrieru na tekmi na izpadanje sem bil 18., v Kranjski Gori to ni bilo mogoče, ker je bila proga preslaba, v Bormiu sem bil tudi blizu, v Kitzbuehlu sem bil 31., v Schladmingu pa proga ni omogočala dobrega rezultata.«

Kdaj si začel z smučanjem?
»Začel sem zgodaj. Oče je bil trener v smučarskem klubu Črna in že s štirimi leti sem stopil na smuči. S šestimi leti sem pri cicibanih že tekmoval. Imam kar nekaj diplom in pokalov iz tistega časa. V začetku so bili kar veliki uspehi, pri cicibanih sem bil kar nepremagljiv, pri mlajših dečkih nisem imel kakšnih posebnih uspehov, tudi pri starejših dečkih eno leto ne, kasneje pri mladincih se je moj nivo zopet dvignil. Že pri starejših dečkih sem se uvrstil v mladinsko reprezentanco. V njej sem bil samo eno leto. V C članski ekipi sem bil tri leta, vse do predlani, ko je ekipo prevzel Rasto Ažnoh in prav njemu se lahko najbolj zahvalim za svoje uspehe. Potegnil me je na tekme evropskega pokala in preko teh tekem sem prišel v B reprezentanco in letos na tekme svetovnega pokala.«

Se poleg smučanja ukvarjaš še s čim ali je smučanje v tem trenutku edino, kar te zaposluje?
»Na prvem mestu je res smučanje. Imam še nekaj hobijev. Igram v eni od ekip v malem nogometu zimske lige, ki jo imamo v Črni. Ne tvegam preveč, če vidim, da nasprotnik igra pregrobo, grem raje iz igre, smučanje mi pač pomeni največ. Poleti mi je všeč tudi košarka, tako da sem se udeležil nekaj »street-ball« turnirjev.«

Si poleg smučanja treniral še kaj?
»Poskušal sem malo košarke, vendar nič resnega. Zdaj, ko so uspehi, pravim, da sem si vedno želel smučanja. Včasih, ko ni uspehov in me kaj razjezi, pa se vprašam, zakaj bi moral biti na 20-tih stopinjah pod ničlo, ko bi lahko bil v dvorani in igral košarko. Sedaj je smučanje na prvem mestu in tako bo tudi ostalo, ker imam to rad, rad grem na trening in rad treniram.«

(Iz intervjuja v Karizmi, oktober 2004)

Kako so potekale priprave za sezono, ki je pred nami?
»Priprave so zaenkrat potekale zelo dobro in imeli smo srečo z vremenom. Večji trening smo imeli v Zermattu in kasneje bili še devet dni v Sass Feju. Zaenkrat sem s pripravami zelo zadovoljen.«

V čem je bil največji poudarek na treningih in v katerih disciplinah boš nastopal na tekmah svetovnega pokala?
»Pri meni je največji poudarek na obeh tehničnih disciplinah. V tem trenutku morda celo več na veleslalomu, ki je moja prioriteta. Tudi slaloma nisem zanemarjal, vendar potrebujem, več treninga veleslaloma še posebej zaradi tega, ker sem zamenjal smuči. Od Atomica sem prešel na Fischer smuči in se na njih šele privajam, saj je kar občutna razlika.«

Lanska sezona se ti ni izšla po načrtih. Kje vidiš vzroke in kaj so pokazale analize?
»Prišel sem do zaključka, da nisem bil kos temu izzivu in motilo me je dejstvo, da sem na tekmah trikrat zapored odstopil in se po tistem nisem več pobral. Po tretjem veleslalomu sem bil še v formi in smučal konstantno ob Palanderju. On je bil na koncu drugi veleslalomist sveta, medtem ko sem sam pristal nekje okoli 40.mesta. V Soeldnu na prvi tekmi sem zasedel 20.mesto, kasneje odstopil na tekmi v Ameriki, v drugem teku v Alta Badiji, vmes še na tekmi za evropski pokal in to vedno na isto notranjo smučko v desnem ovinku. Vse to se je nakopičilo in na koncu mi je zmanjkalo samozavesti.«

Letošnja sezona je zopet v znamenju svetovnega prvenstva - v Bormiu. Na zadnje svetovno prvenstvo imaš lepe spomine. Kaj pričakuješ od svetovnega prvenstva v Bormiu?
»Spomini so lepi, vendar od tega je minilo že skoraj dve leti in od tega se ne da živeti…«

(Iz intervjuja v Karizmi, september 2006)

Ali veš za kakšno vrsto poškodbe gre?
»Poškodbo sem staknil lansko leto na treningu v Argentini. Na tekmah kasneje nisem imel več težav. Zdaj se je poškodba zopet ponovila. Pri določenih obremenitvah pri smučanju mi uklešči živec, ki se vname. Bolečine trajajo tudi do dva tedna.V tem trenutku je že boljše in na zadnjih treningih v Moeltallu sem lahko zelo dobro treniral. Tudi pogoji so bili dobri in če sem lahko na trdem terenu normalno smučal, potem ne bi smelo biti težav.«

Ali tvoji glavni disciplini ostajata veleslalom in slalom?
»Slaloma nisem treniral skoraj nič. Treningu slaloma se bom posvetil šele pred prvimi tekmami v svetovnem pokalu in če bo to zadosti, bom nastopal tudi na slalomskih tekmah. V sezoni bi se rad bolj posvetil tekmah v kombinaciji in v superveleslalomu.Vse je pogojeno s tem, kako bo z bolečinami v hrbtu. Na junijskem treningu superveleslaloma sem že imel dobro podlago. Ko bi moral to nadgraditi v avgustu, pa nisem mogel več trenirati zaradi te poškodbe.«

V lanski sezoni je v javnosti zelo odmeval konflikt med tekmovalci in trenerjem. V čem je bila po tvojem glavna težava. Izjave trenerja so bile na trenutke zelo čudne?
»Glavni problem je bil v tem, da nas tekmovalce trener ni cenil oziroma spoštoval. Sami tekmovalci smo se obnašali do njega normalno in ga celo sezono zagovarjali, čeprav ni bilo vse v redu. Problemi so se pojavljali že od vsega začetka. Iz tega nismo želeli ustvarjati nekega buma. Čakali smo, da se bo vse pomirilo, vendar se je pokazalo, da je v takem vzdušju zelo težko tekmovati. To je precejšnji razlog, da so bili rezultati precej slabši, kot v prejšnjih letih. Naprej tako enostavno ni več šlo in na koncu je v javnosti zadeva dobila zelo negativen predznak. To ni bilo dobro, ne za nas in ne za smučarijo, vendar se je to nekako moralo zgoditi.«

Februarja je bil največji letošnji športni dogodek zimske olimpijske igre v Torinu. To so bile tudi tvoje prve olimpijske igre – Kakšen je spomin na ta dogodek?
»Spomini so mešani. Če bi dosegel dober rezultat, bi bili spomini lepši. Sigurno se mi je v spomin vtisnila sama italijanska organizacija, ki ni bila ravno na visokem nivoju. Kot sem rekel, če bi bil rezultat boljši, bi bil tudi spomin na igre lepši. Tako sem pa na Torino kar lepo hitro pozabil in upam, da bodo naslednje olimpijske igre zame bolj uspešne.«

Poslovil se je dolgoletni smučarski funkcionar Tone Vogrinec. Na mesto direktorja smučarskega sklada ga je zamenjal legenda  slovneskega smučanja Bojan Križaj. Kaj meniš o tem?
»Tone Vogrinec je bil z smučarijo že polnih 35 let in verjetno je že bil čas, da se umakne. Kar se Križaja tiče, je verjetno še prehitro govoriti, kako bo on to delo opravljal. Potrebno bo počakati in čez kakšno leto bomo lahko to ocenjevali.«

Ali te družina spremlja na tekmah?
»Na teh bližjih tekmah kot je Kranjska Gora, Kitzbuehl in nekaterih drugih, me spremljata punca Martina in hčerka Pia. Drugače sta v fan klubu tudi oba starša in sem vesel, da imam s strani domačih to podporo.«