Uredniški komentar

Kje so meje Dugonjiča? / 22.4.2009

Rezultate, ki jih v zadnjem času dosega 21-letni ravenski plavalec Damir Dugonjič presenečajo tudi dobre poznavalce plavanja. Iz tekmovanja v tekmovanje dosega nove mejnike. Pred dnevi je zopet zablestel na mitingu v Stanfordu, kjer je odlično plaval na 50m prsno in s časom 27,47 kar za 32 stotink popravil osebni rekord in se približal evropskemu rekordu Ukrajinca Lisogorja (27,18). Ni pa minilo še prav veliko časa od njegove zmage na študentskem prvenstvu NCAA, kjer je dosegel izjemen čas 50,86 na 100 jardov, kar je neuradni svetovni rekord v jardskem bazenu v tej disciplini! Postal je prvi Slovenec z zmago na študentskem NCAA.

Damir pred leti

A vrnimo se nekaj let nazaj. V začetku leta 2003 sem prvič slišal za Damirja, takrat le enega od številnih perspektivnih plavalcev ravenskega Fužinarja. 15-letni nadebudni plavalec v svojem prvem intervjuju ni kaj veliko povedal, le to, da plava in si nekoč želi na olimpijske igre. Poleg tega sem zvedel le še to, da je začel plavati v drugem razredu osnovne šole in za hobi rad igra košarko in nogomet. Da sem nekako zapolnil prostor, so me rešili njegovi rezultati in uspehi v mlajših kategorijah, ki jih je bilo zelo veliko in so tako zapolnili večji del strani tega intervjuja. Trener Medvešek se je v tistem času večkrat jezil nanj, da Damir preveč »taktizira« v bazenu. Glede na to, da je že takrat tekmoval in dosegal uspehe v kratkih šprinterskih razdaljah, se mu je v mlajših kategorijah rezultatsko »izšlo«, ni pa to bila najboljša popotnica oziroma napoved za prihodnost. Vendar je Damir na pomembnih tekmah vedno znova plaval odlično in mnogo bolje kot na treningih. Prvi njegov večji uspeh je prišel dokaj hitro in sega v leto 2005, na mladinsko evropsko prvenstvo v Budimpešti, ko je dosegel 5.mesto v svoji najboljši disciplini na 50m prsno in le za nekaj stotink zaostal za medaljo, kar bi bila sploh prva koroška plavalna medalja z velikih tekmovanj. A to se je zgodilo leto kasneje, na MEP-u v Palma de Mallorci, ko je naredil še korak dlje in priplaval do svojega prvega odličja, srebrne medalje na 50m prsno (hkrati je na 100m prsno dosegel še 6.mesto). Takrat je širna Slovenija prvič slišala zanj in je tako postal prvi uspešen »proizvod« sistematičnega dela Plavalnega kluba Fužinar, ki so si ga zastavili nekaj let pred tem.

A mnogi, ki so ga dobro poznali, so še vedno le zmajevali z glavo, ker še vedno niso vedeli kaj lahko pričakujejo od tihega Damirja. Svojih uspehov se sam posebej ni veselil, niti se ni obnašal kot vrhunski športnik.

Odhod na ameriško univerzo Berkeley

Kljub vsemu so se njegovi odlični rezultati v bazenu le še stopnjevali. Sledil je ključni dogodek pred dvema letoma – odhod na ameriško univerzo Berkeley. Nekateri so ga potihoma že odpisali, drugi, ki so vedeli kakšen potencial je, so verjeli vanj in vedeli, da je to njegova prava priložnost za še večji napredek. Zgodilo se je slednje. Prve novice iz Amerike so bile že na samem začetku pozitivne, saj je iz tekme v tekmo bolje plaval in odlično nastopal za svojo univerzo Berkeley na študentskih tekmovanjih. Leto 2008 je bilo zanj zagotovo prelomno, saj se je že ustalil v ZDA in navadil na tamkajšnje življenske razmere. Takoj zatem je zablestel na svetovnem prvenstvu v kratkih bazenih v Manchestru, kjer je v svoji paradni disciplini na 50m prsno dosegel izjemno 6.mesto, na enkrat daljši razdalji v isti disciplini pa odlično 10.mesto. Zopet je plaval svoje daleč najboljše osebne rezultate.

Olimpijske igre v Pekingu

Po prvenstvu je sledilo lovljenje norme za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu na 100m prsno, ki sicer ni bila nikoli njegova prva disciplina, saj na njegovo žalost 50 metrske razdalje ni na programu olimpijskih iger. Njegov osebni rekord na 100m prsno je bil še nekaj mesecev pred OI, zelo daleč od predpisane norme za nastop. Na mitingu v Los Angelesu, tik pred zdajci, mu je uspelo še to - odplavati normo A, za 11 stotink hitreje od norme s časom 1:01,52. Tako je Koroška v Damirju Dugonjiču dobila prvega plavalca na OI v zgodovini in tudi prvega športnika iz Mežiške doline na poletnih olimpijskih igrah.

V Pekingu je s 16.mestom in z novim absolutnim državnim rekordom 1:00,35, več kot upravičil zaupanje, saj je državni rekord Emila Tahiroviča popravil kar za 49 stotink, svojega osebnega pa več kot za sekundo.

Kje so njegove končne meje?

In če se vrnem na začetek tega prispevka - tudi njegovi zadnji dosežki so polni presenečenj, saj osebne rekorde podira iz tekme v tekmo in upravičeno se lahko sprašujemo, kje so njegove končne meje. Tudi plavalne poznavalce preseneča, kako z veliko lahkoto dosega vse te rezultate, v disciplini 50m prsno se je že zelo približal evropskemu in svetovnemu rekordu. V tem trenutku v tej disciplini bije »bitko« za nastop na svetovnem prvenstvu v Rimu. V konkurenci treh slovenskih »prsačev«, bo v Rimu prostor le za dva. Nevarno je pred dnevi zapretil Markiču, ki je vendarle še ubranil državni rekord pred njim, vendar le za pičlih sedem stotink. Zdi se, da ima Damir z svojim lahkotnim in na videz z »nonšalatnim« pristopom dovolj rezerve še za en podvig. Prihodnji meseci bodo pokazali, kam lahko zopet poseže. »Vse poti vodijo v Rim«, a Damir kakršnega ga poznamo, se s tem zagotovo ne obremenjuje. Do odgovora na vprašanje do kje sežejo njegove meje, pa bo treba počakati vse do Londona, olimpijskih iger leta 2012. Pa tudi sam Damir verjetno v tem trenutku ne pozna odgovora na to vprašanje. In verjetno ga niti ne zanima, važno je le da dobro plava. In tako se zdi, da mej za njega očitno ni…

B.B.