Gospodarstvo in šport

Danilo Pudgar, direktor OE Zavarovalnica Triglav Slovenj Gradec

Iz intervjuja v Karizmi, april 2003

»Zavarovalnica Triglav ima 12 območnih enot in so lokacijsko tako razporejene, da pokrivajo celoten prostor Koroške. OE Slovenj Gradec je bila ustanovljena pred enajstimi leti. Takrat smo začeli, rečeno po domače iz čiste »ničle« in v teh letih uspeli, da pokrivamo že nekje okrog 40% koroškega teritorija, v nekaterih zavarovalnih vrstah pa celo več. Vzpon v teh letih je bil res tak, da lahko rečemo, da je OE uspešna. Povprečna letna rast zavarovalne premije v zadnjih letih je preko 20%, medtem ko obratovalni stroški naraščajo povprečno med 7% in 9%. Zavarovalno tehnični rezultat (odnos med premijo in izplačanimi škodami) je dober in se v povprečju giblje na nivoju 55% do58%, ne glede na to, da se trudimo škode reševati hitro in kvalitetno, saj se zavedamo, da nas zavarovanci cenijo le po tem. Želimo hitro in kvalitetno v najkrajšem času reševati škode in to tudi počnemo in del tega vzpona je tudi v našem odnosu do strank. Imamo 52 redno zaposlenih, od tega je 17 takoimenovanih terenskih zastopnikov, ki so organizirani v terensko mrežo, ki preko dveh predstavništev (Radlje, Ravne) in zastopniških pisarn ( Črna, Mežica, Prevalje, Dravograd, Vuzenica) pokrivajo celotno Koroško. Rad bi poudaril tudi to, da radi prisluhnemo prošnjam na področju sponzorstva in donatarstva, predvsem v smeri kulture, športa in na področju humanitarnih dejavnosti, po moji oceni v zelo veliki meri, in to je tudi en znak, da je zavarovalniška hiša in ljudje v njej, ki znajo poslovati, ta prava.«

Savinka Urbašek, direktorica Nieros-Metal d.o.o.

Iz intervjuja v Karizmi, junij 2003

»Nieros-Metal je zelo staro podjetje, pod tem imenom nastopa dvanajst let, sicer pa letos praznuje že 230 let  delovanja. V Sloveniji zaposlujemo približno 200 ljudi, poleg tega imamo podjetje v Nemčiji, ki zaposluje pet ljudi in podjetje na Nizozemskem, ki zaposluje 6 ljudi. Podjetje Nieros Metal je proizvajalec opreme iz nerjavečega jekla za prehrambeno industrijo. S tem programom smo največji proizvajalec v Sloveniji, hkrati pa smo tudi med največjimi proizvajalci v Evropi. Prisotni smo predvsem v mesni industriji, od malih mesarjev do velikih industrijskih subjektov. Naš trenutno najmočnejši program je celotna linija za zagotavljanje higiene v prehrambni industriji, ki smo ga razvili v zadnjih letih in ki ga zelo uspešno tržimo. Imamo za 10 milijonov evrov letnega prometa, želimo pa ga še povečati, in sicer predvsem z intezivnim trženjem. V zvezi s tem iščemo nove kadre. Kadri, ki so za to potrebni, so kadri s tehničnim znanjem, ker gre pri teh izdelkih tudi za prodajanje tehnoloških postopkov kupcem, ki jih ne more prodajati vsak. Pri kadrovanju imamo kar nekaj težav, saj je v Sloveniji tovrstnega kadra zelo malo. Začeli smo delati na projektu, ustanovitvi tehnološkega centra na Koroškem, kjer naj bi bil poleg Visoke tehnične šole še tehnološki center, v katerem bi se združila ustrezna znanja, ki jih je na Koroškem dovolj, vendar so razpršena po podjetjih. Mislim, da nam bo ta ureditev uspela in bomo na ta način dvignili kvaliteto, kar je zelo pomembno za imidž Koroške.«

Jože Kozmus, generalni direktor Prevent-Global d.d.

Iz intervjuja v Karizmi, julij-avgust 2003

»Značilnost Koroške je izjemno visok delež predelovalne industrije, ki ustvari skoraj ¾ prihodkov. V tej industriji je še ena značilnost, da izjemno velik delež predstavlja ravno proizvodnja za avtomobilsko  industrijo. V Evropi in tudi drugje v Sloveniji se delež predelovalne industrije manjša, povečuje pa se delež storitev in trgovine. Tudi na Koroškem bo moralo priti do tega. Koroška ima svojo razgibanost, lepo neokrnjeno naravo in v prihodnosti vidim kar nekaj priložnosti tudi v turizmu, ki pa do danes še ni našel pravega mesta v tradicionalni gospodarski strukturi. Čeprav razpolagamo z naravnimi, kulturnimi in etnološkimi posebnostmi ter dobrimi možnostmi za šport in rekreacijo, jih ne znamo dovolj dobro izkoristiti. Menim, da mora Koroška izkoristiti znnaje, ki ga ima v predelovalnih dejavnostih in se na tem tudi razvijati, hkrati pa zelo intezivno razvijati turizem. Pri tem pa naj omenim še eno težavo, s katero se srečujemo. Značilnost Koroške je zelo ugodna prometna lega in obmejni pas,vendar pa te prednosti ne moremo izkoristiti. Smo namreč najbolj izolirana slovenska regija in edina, za katero v državnih načrtih ni predvidena ustrezna navezava na avtocestni križ. Upravičeno se bojimo, da bomo po izgradnji avtocestnega križa še bolj izolirani in se zato borimo za izgradnjo hitre ceste od Slovenj Gradca do Celja in v drugi smeri proti Ravnam na Koroškem in avstrijskem Velikovcu v skupnem prometnem koridorju z novo železniško progo v istem poteku.«

Rudolf  Franc Verovnik, direktor Tovarne Meril- Kovine d.d.

Iz intervjuja v Karizmi, marec 2004

»Še leta 1990 smo imeli le tri večje kupce in bili zelo odvisni od njih. V letu 1993 smo kadrovali mlado ekipo in organizirali svojo komercialo, računovodstvo, finance in določene tehnične kadre ter začeli rasti tudi kot tržna firma. Za nas je bil v preteklosti zelo pomemben razvoj pleksi libel, ki smo jih razvili leta 1986 in s tem produktom merilnim domačim polizdelkom smo postali konkurenčni. Prihajali smo vedno na nova tržišča in v letih od 1990 do danes smo prisotni z izvozom v 38 državah s preko 130 kupcev v tujini in okoli 100 kupcev v Sloveniji in na bivših južnih trgih. Naše prednosti so v razpršenosti prodaje in neodvisnosti od večjih kupcev, ki jih praktično ni več. Pomembno je tudi to, da smo na trgu prisotni samo s finalnimi proizvodi in da tržišče neposredno obdelujemo sami. Globalizacija narekuje, da moramo biti kakovostni, da konkuriramo tudi vzhodnemu trgu, ki je izredno poceni in se prebija na naša tržišča. Pred desetimi leti še ni bilo slišati o kitajski vodni tehtnici, medtem ko nam danes odžirajo kar dobršen del količin in so iz leta v leto močnejši. Največji delež prodaje za nas predstavlja Nemčija s 35%, sledita ji Slovenija s 12%, Češka z 11%, delež bivših republik predstavlja 9%. Skupni delež izvoza je 88%. Letos smo pridobili 12 novih kupcev in prišli na nova tržišča: Finsko, Sirijo, Litvo in Irsko. V začetku letošnjega leta smo naredili tudi prvi izvoz v Belorusijo. Da se čimbolj približamo kupcem in trgom, smo posredno in neposredno prisotni na več mednarodnih sejmih. Redno razstavljamo na dveh večjih sejmih: v Koelnu, na sejmu železninarstva imenovanem Practical World, ter v Moskvi na sejmu gradbeništva Mosbuild. Skupaj s podjetjema Unior in Comet, smo leta 2000 nastopili tudi v Ameriki v Chicagu. To je bil drugi nastop Tovarne Meril v Ameriki. Samostojno smo že razstavljali v Kairu preko Gospodarske zbornice Slovenije za promocijo našega programa v afriških in arabskih državah. Prisotni smo seveda tudi na domačih sejmih. Pomemben za nas je sejem Megra v Gornji Radgoni, posrdno pa sodelujemo kar na  osmih sejmih na področju bivše Jugoslavije.«

Bogomir Auprih, direktor TAB d.d. Mežica

Iz intervjuja v Karizmi, julij-avgust 2004

»TAB je eno od podjetij, ki izhaja iz bivšega sistema Rudnik Mežica. Rudnik, ki je star 300 let so zaradi pomanjkanja svinca zaprli. Proizvodnja svinčenih baterij sega v leto 1965 in zgodovina TAB-a sega v to leto nazaj. Najprej smo bili licenčni partner švedske firme Tudor, v kasnejših letih je šel razvoj podjetja naprej. Danes je to podjetje, ki ima dve proizvodni tovarni. V Žerjavu proizvedemo letno okoli pol milijona dvovoltnih industrijskih izdelkov, takoimenovane industrijske baterije. V drugi tovarni v Črni na Koroškem, kjer proizvajamo startne baterije dosežemo proizvodnjo okoli milijon kosov letno. Zaposlenih je okrog 400 ljudi. Podjetje ima ISO certifikat 9001, ki smo ga pridobili leta 1995 in certifikat ISO certifikat 14001 leta 1998. Pridobili smo tudi certifikat EAQF, ki je certifikat kakovosti francoske avtomobilske industrije. Naša želja je, da postanemo dobavitelj za prvovgradnjo vsaj enega velikega proizvajalca teh avtomobilov. Trenutno dobavljamo startne baterije za angleško-francoske traktorje Ferguson.

Izvažamo predvsem na trge EU, v Italijo, Nemčijo, kot tudi ostale države, Francija, Anglija, Nizozemska, skandinavske države, Grčija. Zelo smo prisotni na tradicionalnih trgih bivše Jugoslavije, kot tudi Srednje Evrope, Rusije in nekja tudi izven Evrope., ZDA, Kanada, Peru, Čile, Singapur, Tajvan… Vendar večino trga imamo v državah Evropske Unije.Letni promet podjetja je okrog 9 milijard tolarjev, od tega izvozimo malo več kot 90% celotne proizvodnje.«

Dušan Grabnar, direktor podjetja Johnson Controls-NTU

Iz intervjuja v Karizmi, oktober 2004

» Med ameriškim in evropskim videnjem  obstaja velika razlika v kulturi razumevanja poslovanja. V Evropi je močneje izražena socialna nota, stalnost zaposlitve, lojalnost in pripadnost podjetju. V Ameriki to niso najvišje vrednote in je fluktuacija na delovnih mestih izredno velika in tam človek ne  predstavlja osrednje kvalitete. Pri njih je osrednja kvaliteta tehnologija. V Evropi, še posebej v Sloveniji, pa je, kot tudi sam zagovarjam, človek pred tehnologijo. To je bistvena razlika. Pri nas delamo z najstarejšimi stroji znotraj koncerna. Drugod so te stroje že odpisali, vendar smo jih vključili v delovni proces in danes delamo kvalitetnejše izdelke kot ostali, ki delajo z novimi stroji. To dokazuje, da ni vse v tehnologiji, ampak je človek zelo pomemben. Američani se zelo bojijo, da bi postali odvisni od ljudi od zaposlenih, medtem ko tehnologiji lahko popolnoma vladaš. Človeku se ne da popolnoma vladati, ker mora biti tudi sam zadovoljen. V Ameriki želijo biti neodvisni od volje ljudi, saj če je nekdo nezadovoljen, lahko gre in podjetje nima nobene obveznosti do delavca. Pri nas je to nekaj povsem drugega in stalnost delovnega mesta je neprimerno večja. Iz tega tudi izvira, da je ameriškemu lastniku pravzaprav težko razložiti, da se svet pri nas vendarle vrti drugače.

Posledično s tem je povezano, da so dobički pri nas manjši kot v Ameriki. Amerika se primerja s svojim načinom dela, kjer je kapital sveta vladar, z mnogo večjim in konstantnim trgom. Evropa na drugi strani je obremenjena z socialnimi obremenitvami in so zato tudi dobički manjši. Počasi to dojemajo tudi oni in dialog se počasi obrača v smer, kaj je pri nas dobro in kaj ne. V Evropi je ta odnos do ljudi mnogo boljši in to je po mojem mišljenju dolgoročno velika prednost. Medtem ko so  Američani v »managingu« in marketingu za nas še vedno »profesorji«.«

Bernard Osvald, direktor Kopa računalniški inženiring d.d.

Iz intervjuja v Karizmi, december 2004

»Zelo težko je predvideti nadaljnji razvoj. Dinamika verjetno ne bo tako hitra, kot je sedaj. Po mojem mnenju se bo tehnologija vse bolj specializirala na posamezna področja, kar se že dogaja; na telekomunikacije, baze podatkov, slikovne prenose… Kaj se bo točno dogajalo v prihodnosti, pa ne more nihče natančno napovedati. Eden od pokazateljev, kako se vse hitro razvija je eksponencialna rast, shranjevanja podatkov. Pred stotimi leti smo imeli npr. arhiv velik 20 fasciklov, danes je ta arhiv 50 milijonov-krat večji. Na podlagi tega bi lahko rekli, da bo mogoče vpeljan kakšen ekspertni sistem, ki bo baziral na znanju in izkušnjah, ki jih imamo shranjene in arhivirane.

V glavnem smo prisotni na slovenskem trgu, pa tudi na Hrvaškem. V času bivše Jugoslavije smo bili prisotni po celi takratni  državi, od Črne Gore, Srbije, Hrvaške do BIH. Po razpadu takratne države je nam ostal le slovenski trg, medtem ko v zadnjem času že podpiramo podjetja naših obstoječih strank, ki imajo lastne firme na Hrvaškem in  v Bosni. Tak primer je podjetje Perutnina Ptuj, ki ima svoje podjetje v Čakovcu, ki jo prav tako podpiramo z našim informacijskim sistemom. Prodor na tuji trg je zelo zahteven, saj je potrebno izvesti prevod aplikacij in lokalizacijo aplikacij. Pri tem je še veliko težav, saj imamo  na primer v Sloveniji DDV, medtem ko imajo v Srbiji še vedno prometni davek. Vsemu temu se je treba prilagoditi, in to predstavlja velik zalogaj. Še večji zalogaj pa je, če se pojavimo na drugem govornem področju. Na enem segmentu smo že uspeli izdelati program, in sicer skupaj s kmetijskim institutom in Ministrstvom za kmetijstvo, tj. program za sledljivost porekla govejega mesa, ki je specialni program in ne zahteva več posebnega prilagajanja na tujem trgu. Pri proizvodnih podjetjih je zadeva zelo dinamična, saj se spreminja zakonodaja, vse večja je globalizacija, povezovanje z nakupom podjetij in temu se moramo neprestano prilagajati. To je za nas velik izziv, ki pa ga še nismo v celoti izkoristili.«

Suzana Filipančič, nekdanja direktorica Grammer Automotive Slovenija d.o.o.

Iz intervjuja v Karizmi, maj 2005

»Proizvajamo v glavnem komolčnike, vzglavnike in druge dele notranje opreme za osebna vozila. Za delovanje v avtomobilski industriji moramo izpolnjevati vse pogoje, med katere spadajo tudi nekateri certifikati. Tako smo že tri leta certificirani po najnovejšem standardu v avtomobilski industriji, po certifikatu ISO/TS 16946. Letos se pripravljamo tudi na certificiranje po okoljskem certifikatu ISO 14001. Na splošno je naše vodilo zadovoljitev štirih interesnih skupin – kupcev, sodelavcev, lastnikov in okolja v katerem bivamo. Naša strategija v prihodnje bo čim večja avtomatizacija proizvodnih procesov. Širili se ne bomo v programe, ki so delovno intezivni, saj le-ti potujejo vedno bolj na vzhod. Pred leti so bili aktualni trgi: Slovenija, Češka, Poljska, medtem ko so danes aktualni trgi Bolgarija, Romunija, države na področju bivše Sovjetske Zveze in Kitajska. V prihodnje ne pričakujemo večje rasti v številu zaposlenih, ampak predvsem rast prodaje med 5-10%.«